Kaj je integrativna psihoterapija


Jedro integrativne psihoterapije je združevanje, prepletanje, povezovanje v celoto, ki poteka na več nivojih.

Glavna naloga integrativne psihoterapije je proces integracije osebnosti: nezavedne, izgubljene in nerazrešene dele jaza poveže v celoto osebnosti, sprošča obrambne mehanizme, ki preprečujejo spontanost, pomaga opuščati zakoreninjena skriptna prepričanja ter spodbuja življenje v polnem kontaktu s seboj in drugimi. Prek integracije ne potrebujemo več zaščite okorelih stališč, mnenj in pričakovanj, pač pa lahko vsak trenutek užijemo odprto, svobodno in prisotno.

Proces terapije se nanaša na vse aspekte delovanja osebe – čustvovanje, mišljenje, vedenje, fiziologijo in duhovnost – ter vodi k njihovem medsebojnem povezovanju.

Teorija integrativne psihoterapije temelji na združevanju različnih teorij in psihoterapevtskih pristopov: behaviorističnega, kognitivnega in psihodinamskega pristopa, Gestalt terapije, telesne psihoterapije, teorije objektnih odnosov, psihoanalize in transakcijske analize.  Vsak model nudi pomemben vpogled v funkcioniranje posameznika, integrirani v koherenten sistem pa nam dajejo še bolj celostno razumevanje človeške narave.

Cilj integrativne psihoterapije je povečati kvaliteto bivanja in delovanja v intrapsihičnem, interpersonalnem in socialnem prostoru, glede na individualne in zunanje omejitve.

Viri:

Integrative psychotherapy in action (Richard Erskine, Janet Moursound)

© Vanina Urh