Brainspotting

Kaj je brainspotting

Brainspotting je učinkovita nevrobiološka metoda, ki jo v okviru psihoterapevtskega odnosa uporabljamo za hiter dostop do nezavednih vsebin. Pomaga nam lahko pri prepoznavanju, procesiranju in zdravljenju travm, čustvenih blokad, psihosomatskih bolezni, motenj pozornosti in disociativnih stanj.

Razvoj braianspottinga

Leta 2003 je znani psihoterapevt in coach David Grant odkril ta pristop med terapijo s profesionalno drsalko. S klientko sta izvajala tehniko EMDR (Eye Movement Desensetization and Reprocessing), da bi prišla do dna njenim problemom pri določenem skoku. Nenadoma je dr. Grant opazil, da so v določeni točki njene oči začele trzati. Povabil jo je naj vztraja v strmenju v to točko, medtem pa naj se osredotoči na čustva. Na njegovo začudenje je klientka začela govoriti o travmah, ki jih še nikoli ni omenila na terapiji. Uspelo ji je izraziti in predelati boleče izkušnje ter je od tega dne naprej z lahkoto izvedla vse skoke. Grant je tehniko nato razvil, izpopolnil ter jo oblikoval v formalni trening.

Kako brainspotting deluje

Smer našega pogleda lahko vpliva na to, kaj čutimo. Med procesom brainspottinga zato terapevt vodi klienta, da locira brainspote (možganske točke) – pozicije oči, ki so povezane z aktiviranim območjem v možganih, kjer so shranjene travmatične izkušnje.

Vzdrževanje pozicije oči s fokusom pozornosti na telesni senzaciji travme ali problematike stimulira globok integracijski in zdravilni proces v možganih. To procesiranje, ki poteka znotraj živčnega sistema, omogoči popravo pogojenih neustreznih emocionalnih in fizioloških odzivov. Brainspotting povzroči stimulacijo, osredotočenje in aktivacijo inherentne telesne zmožnosti samozdravljenja.

Ta terapevtski proces imenovan fokusirana čuječnost se začne s klientovim prepoznanjem aktivacije (stiska, vznemirjenje, stres), ki jo nato oceni in locira v telesu. Položaj oči, ki se ujema s tem določenim čustvenim stanjem, lahko določimo prek refleksov, ki jih prepozna terapevt ali pa prek klientovega subjektivnega doživljanja. Refleksni odzivi se lahko kažejo kot očesni trzljaji, širjenje in oženje zenic, obrazni tiki, kašljanje, mrščenje, kimanje, požiranje in spremembe pozicije telesa. Brainspot se nato stimulira s klientovim vztrajanjem v tej poziciji in hkratnim osredotočenjem na telesne občutke in temo, ki jo je naslovil.

Terapevt nato klienta povabi naj brez sodbe in racionalizacije sočutno opazuje svoje notranje dogajanje – tako fizične občutke kot tudi asociacije, čustva, fantazije, spomine in misli. Klient je tako obenem tisti, ki doživlja in tudi opazovalec svojega doživljanja. Na določenih točkah procesa, klient razkrije svoje notranje občutke, terapevt se uglašeno odzove nanje in ga nato usmeri nazaj v doživljanje. Ta postopek se ponavlja, dokler klientu ne uspe v celoti izraziti, ubesediti in redefinirati svoje travmatične izkušnje, ki je bila tako dolgo zamrznjena v nezavednem. Ta enkratna izkušnja mu nudi globoko olajšanje, občutek miru in razrešitev problema.

Brainspotting se uporablja tudi za iskanje pozitivnih notranjih virov, ki nam pomagajo v stresnih situacijah ali med samim procesiranjem travme.

Če želite izvedeti več, si oglejte:

In moj prispevek na oddaji Dobro jutro (od 37. minute naprej):

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174529268?jwsource=cl

Viri:

• Brainspotting Phase I Training Manual (David Grant)
• Brainspotting Phase II Training Manual (Mario Salvador)
• http://www.getconnectedcounseling.com/brainspotting/